Danes objavljena raziskava rodnosti (tukaj) je pokazala, da ima že več kot polovica držav negativen naravni prirast, kar po domače pomeni, da se jim rodi manj ljudi, kot jih umre. Seveda so tukaj še vedno države v razvoju, ki imajo še vedno več otrok, vendar je globalno gledano že več kot polovica držav takih, da ima rodnost negativno. Še več, svetovna rodnost je trenutno 2,4 otroka, kar pomeni, da smo že izjemno blizu številki 2,1, ki je v normalnih pogojih pogoj za ohranjanje vrste. Ob upoštevanju oboroženih konfliktov in drugih ekstremnih dogodkov, ki se dogajajo po svetu, pa ugotovimo da prebivalstvo sveta kmalu ne bo več raslo, temveč začelo upadati.
Kot razloge za ta pojav raziskovalci navajajo večji dostop do kontarcepcije, večja zaposlenost žensk in manj smrti v otroštvu, sam pa bi dodal še element, ki je po mojem mnenju ključen, vendar so ga avtorji članka izpustili. To je kultura smrti. Dejstvo, da smo v družbi izgubili veselje do življenja, da življenje nima več nobene vrednosti ima za posledico, da ne želimo več življenja prenašati naprej. V družbi, kjer lahko otroka ubiješ dokler je v maternici samo zato, ker je to tvoja izbira, ali ker izgleda, da ne bo idealno zdrav, kjer je aboritivna kontracepcija nekaj normalnega in kjer so užitki in potrošnja posameznika nad vsem je težko pričakovati, da se bodo ljudje odločali za lepšo, a zahtevnejšo pot podarjanja življenja. Vsi izzivi, ki jih prinaša starševstvo v naši družbi pač niso dovolj cenjeni.
Pa se da kaj spremeniti? Kjer je volja, tam je pot. Da se da tudi v razvitih državah obrniti trend (in to brez muslimanskega prirasta) je nedavno pokazala Madžarska z vlado Viktorja Orbana, ki si je zadala za cilj dvig rodnosti na Madžarskem (več). Čeprav je res, da še niso dosegli željenih 2,2 otrok na žensko za obnovitev prebivalstva, ki je tam že začelo upadati, so dosegli izjemen trend rasti na vseh področjih. Uspelo jim je dvigniti število otrok, število porok in zmanjšati število ločitev. Ukrepov, ki so jih izvedli je veliko, vsem pa je skupno, da spoštujejo družino kot veliko vrednoto, ji dajejo častno mesto v družbi in dvigujejo veselje do življenja in ustvarjanja družine. Ukrepi od stanovanjskih posojil do dohodkov za starše in razne oblike pomoči staršem sicer na začetku ogromno stanejo, vendar Madžari vlagajo v svojo prihodnost. In prvi uspehi so tu. Se veliko bo treba postoriti, vendar so oni vsaj že začeli, in to resno. Slovenci in mnogi ostali evropski narodi pa še vedno zapravljamo skupni denar za proslavljanje homoseksualnosti, zagotavljanje ubijanja nerojenih otrok, indoktrinacijo otrok s teorijami spola in podobnim ter »zdravo spolnostjo« s kontracepcijskimi sredstvi, kjer je splav še vedno dobra možnost. V taki družbi, kjer se enači vsakršno sobivanje z družino, družina izgubi na vrednosti. Tudi ukrepi družinske politike so najdlje zamrznjeni ukrepi zaradi krize in še vedno ni garancije, kdaj se bo to sprostilo kljub temu, da vlada daje že skoraj vsem družbenim skupinam.
Si bomo Slovenci vzeli za zgled Madžare in začeli gojiti kuturo življenja, ki nas vodi v prihodnost, ali pa bomo svoj prostor prepustili kulturam, ki gojijo kulturo življenja, saj te vedno na dolgi rok zmagajo.
Komentarji
Objavite komentar