Mira Cerarja je na mestu predsednika SMC zamenjal Zdravko
Počivalšek, ki je dobil soglasno podporo. Sporočilo bi lahko bilo tudi –
stranka še obstaja, nismo še pokopani, čeprav jim to nekako kažejo zadnje
javnomnenjske ankete. Vendar kot nam že vrsto let kaže Alenka Bratušek,
politično preživetje je možno na različne načine, kar bi iz Počivalškovega
govora lahko tudi razbrali. Stranka je namreč še vedno 3. največja stranka v
parlamentu, druga največja v vladi in ima več županov in občinskih svetnikov
kot Šarčev LMŠ (sicer bistveno manj kot SD). Še vedno ima tudi več članstva in
predvsem bolj razvejano lokalno mrežo, kot Lista Marjana Šarca.
In ko smo že pri Listi Marjana Šarca. Prva možna in sicer
tudi precej verjetna smer SMC je v združitvi s LMŠ, ki ji je tudi sicer programsko
(na žalost sicer po praznini programa) precej podobna. Obe stranki sta članici
Evropskih liberalcev (bivši ALDE) in bi radi zasedli nekako sredinski del, kar
jima tudi najbolje uspeva, saj je po umiku Državljanske liste Gregorja Viranta,
ki je bila prva resna liberalna stranka v Sloveniji v zadnjih letih na tem delu
spektra zaznali precejšnjo praznino, ki sta jo tako Cerar kot Šarec s pomočjo
medijev uspešno zapolnila, kljub temu, da v resnici to nista bila – torej sredinska
liberalna stranka. So ju pa tako dojeli volivci. Skratka, stranki sta si v
bistvu precej podobni. Zdravko Počivalšek je v svojem govoru tudi omenil, da je
preveliko število strank v koalicijah pomeni manjšo učinkovitost. Bo torej naredil
kaj v smeri »povečanja učinkovitosti« vlade z zmanjševanjem števila strank in
je to le uvod v pripravo članstva na ta dogodek. Da je kaj takega v ozadju kaže
tudi dejstvo, da je bila stranka pod medijskim stampedom pred nekaj meseci v
upanju, da bi toliko propadla, da bi si jo LMŠ lahko enostavno pripojil. Iz
medijskega stampeda so zdaj padli v medijsko ignoranco, ki to precej potrjuje. Članstvo,
še posebej vidni člani SMC si na tak način pridobijo politično prihodnost pod
Šarcem, Šarec pa dobi lokalne odbore in mrežo članstva, ki jo nujno potrebuje.
In skupaj postanejo dominantna stranka levega bloka, ki je zmožna posegati po
sredini in hkrati v parlamentu postane konkurentka SDS po velikosti – torej očitna
izbira vseh »antijanša« volivcev. Če ne prej, vidim to možnost pred naslednjimi
volitvami, ali pa predvolilno koalicijo in združitev takoj po volitvah.
Druga možnost je, da SMC pod Počivalškom postane v resnici
sodobna sredinsko-liberalna stranka, ki se je sposobna povezovati na vse
strani. To je verjetno ambicija Počivalška, vprašanje pa je, do katere mere mu
bo to uspelo. Ne smemo pozabiti, da je v SMC leta 2014 pod utvaro nove, etične,
sveže politike, ki bo alternativa tako levi kot desni vstopilo mnogo ljudi iz
ne-levičarsko usmerjenih krogov, kristjanov, poštenih ljudi. V SMC sta se tedaj
tako izoblikovali dve liniji, trdo leva, ki je bila verjetno predvidena od
začetka s strani tistih, ki so ad hoc stranki omogočili vrtoglavi uspeh in
medijsko podporo in tista zmernejša, normalnejša linija, ki je v stranko prišla
predvsem organsko, v upanju na čistejšo politiko. Glede na to, da je Počivalšek
veljal za enega glavnih v zmerni liniji, in da se je stranka znebila nekaterih
radikalcev, še posebej njihovega voditelja Milana Brgleza obstaja možnost, da
bi se preoblikovali v pravo liberalno stranko, ki bi dejansko presegla delitve in
bila zmožna sodelovati z obema političnima poloma. Seveda pa ima stranka še
vedno nekaj tistih pravih levičarjev, ki bodo zagotovo glasni, če bi prišlo do
tega. In tudi mediji tega ne bi podpirali, tako da bi se stranka zagotovo
znašla na pragu parlamenta (ali pod njim). Seveda pa lahko obstaja možnost, da
bo stranka igrala na to noto vsaj še ene volitve in tako presegla volilni prag,
ki bo levici nato zagotovil še en mandat vladanja, preden dokončno pade v
smeti. To smer nakazuje dejstvo, da je Počivalšek že leta 2018 zagovarjal
pogovore tudi z Janšo, da so bili na kongresu predstavniki vseh treh desnih
strank (SDS, NSI in SLS) in da se je to tudi jasno poudarjalo v medijih (tudi
dejstvo, da sta se Janša in Počivalšek že pogovarjala). SMC je na pot k
normalnosti stopila že s tem, ko ni podprla Pikalovega zakona o financiranju
zasebnih šol. Vtis normalnejše SMC, ki se je sposobna pogovarjati na obe strani koristi tudi Šracu, ki s tem lahko disciplinira stranko Levica, da brezpogojno podpre proračnun, saj sicer razpade vlada, SMC pa lahko sestavi vlado z Janšo (kar je hipotetično možno le, če bi v tako vlado šel tudi SAB ali Jelinčič, posledično torej zelo malo verjetno). Je pa dober manever za discipliniranje Levice, ki rajši ne bo tvegala vreči leve vlade, da lahko tvega, da dobimo desno.
Tretja možnost, ki jo vidim je, da je ta menjava namenjena
zgolj dostojnejšemu pokopu SMC. Podobno, kot se je zgodilo z Državljansko
listo, kjer se je tudi Gregor Virant umaknil Bojanu Starmanu, da je on pokopal
stranko, medtem, ko se je Virant iz tega
umaknil. Cerarju gotovo koristi, da se v zgodovino ne zapiše kot grobar,
Počivalšek pa se vedno lahko vrne v Terme in nima kaj izgubiti. Poleg tega je
mogoče dovolj naiven, da bo še kaj poskusil narediti iz tega bolnika na
aparatih za oživljanje.
Moja napoved. Združitve prej kot v enem letu oz. prej kot
pol leta pred volitvami ne bo (volitev ne bo vsaj še leto in pol). SMC si bo
z menjavo poskusila pridobiti nov veter v jadra in se okrepiti do te mere, da
bo imela kaj "dote" ob morebitni združitvi, kar pomeni boljše položaje za člane
SMC v združeni stranki oz. se vsaj prebiti čez parlamentarni prag, ker to
pomeni še 3-4 leta udobja za vsaj par vidnih posameznikov pri njih. Ustvarjanja
resnične sredinske stranke mediji oz. njihovi upravljalci ne bodo požegnali,
tako da bodo v tem primeru verjetno potonili. Če ne bo formalne združitve z LMŠ
pa bodo tja prebegnili »pravoverni« člani, ki kot podgane skačejo iz
potapljajočih bark, eden vidnejših denimo absolutni rekorder po menjavi strank Jani
Möderndorfer in podobni. Levi blok stremi k enotni dominantni stranki, nekemu
novemu LDS, ki je tudi po imenu bil liberalna stranka. Ali bo to pod vodstvom
Šarca ali koga drugega (ne Počivalška) in ali se bo SMC temu pripojila formalno
ali zgolj z migracijo članstva pa je bolj vprašanje časa. Da bi postali
resnična moderna liberalna stranka verjetno ni ne volje pri večini članov, ne
želje s strani centrov moči, tako da se kot taki lahko potegujejo bolj za 1%,
ki omogoča državno financiranje, kar pa večini od 400 udeležencev kongresa najbrž ne diši.
Kongres SMC, vir svet24.si |
Komentarji
Objavite komentar