Mačeha Slovenija ali nepoštena volilna zakonodaja

Mačeha iz zgodbe Pepelka. Kot Slovenija, ki ne da
glasovnic domačim otrokom, da pa jih tujcem.

V začetku oktobra mi je pisala prijateljica, ki je v tem semestru na Erasmus izmenjavi. Želela si je oddati svoj glas na volitvah 18. novembra, za župana, pa nikakor ni uspela najti načina, kako bi iz precej oddaljene evropske države volila župana svojega domačega mesta, zato se je obrnila name, če ji pomagam najti način, da bi to storila. Začel sem malo raziskovati in ugotovil, da razen tega, da rezervira letalo in fizično pride volit v nedeljo 18. novembra ali v tednu pred tem na predčasne, nima nobene možnosti, da odda svoj glas. Pa čeprav je že 24 let prebivalka svojega domačega mesta in bo predvidoma tudi v prihodnje, le v času volitev je slučajno za nekaj mesecev na izmenjavi.

Čeprav na državnozborskih volitvah Slovenci v tujini lahko volijo na konzulatnih predstavništvih ali po pošti, to za lokalne volitve ni omogočeno. Torej, če slučajno nisi v Sloveniji v tistem tednu, potem se lahko za svojo volilno pravico obrišeš pod nosom. Že res, da je normalno, da moraš tudi sam kaj narediti za to, da lahko izkoristiš svojo volilno pravico (če ne drugega vstati s kavča), pa se mi zdi vseeno normalno, da bi morali imeti Slovenci, ki slučajno ne bodo doma na dan volitev tudi možnost izraziti svojo voljo. Še posebej, ker je glasovanje po pošti omogočeno za ljudi v domovih za starejše in nekaterih drugih institucijah. Zakaj torej ne za Slovence v tujini? Za Slovence v tujini bi lahko uvedli elektronsko glasovanje, z digitalnim potrdilom. Toda naše volilne komisije očitno ne zanima možnost volitev za volivce, ki že vse življenje živijo v svojem domačem kraju, imajo tam prijavljeno tudi stalno prebivališče, pa so slučajno na teden pred volitvami na potovanju, izmenjavi, začasnem delu v tujini. Pridi domov in voli, ali pa si si sam kriv, očitno je taka miselnost na volilni komisiji.

Toda, če bi to še nekako poskusil razumeti. Potem pa pride do mene sosed, erazmus študent, ki je ta semester na izmenjavi v Sloveniji in mi pokaže vabilo na volitve. Ja, tudi sam sem debelo pogledal. Francoz, francoski državljan, ki je v Sloveniji izključno nekaj mesecev na izmenjavi, ki je pač tukaj prijavil začasno bivališče, kot je zahteva študentskega doma, sicer pa nima z Ljubljano skupnega nič, razen tega, da nekaj mesecev tukaj študira, je dobil vabilo na volitve.

Tako torej razume naša država volilno pravico. Ljudem, ki so slučajno v času volitev odsotni od doma več kot en teden odreka vsakršne možnosti, da bi glasovali o prihodnosti svojega domačega kraja, tujcem, ki so slučajno v tem obdobju začasno prijavljeni v Sloveniji pa velikodušno izroča volilno pravico. Vsi, ki me poznate veste, kako mi je naša ljuba Slovenija pri srcu in kako me boli, ko sem jo primoran označiti za mačeho, ampak v tej situaciji ne znam najti primernejše primerjave.

Upam, da se sčasoma spremeni tudi volilna zakonodaja, da bodo državljanom Slovenije volitve bolj dostopne, tistim, ki pa na volitvah nimajo kaj iskati, pa dostop do njih onemogočen. Rad imam vse ljudi, tudi tujce, vendar samo dejstvo, da je nekdo v Sloveniji prijavil začasno bivališče ne bi smelo biti dovolj, da lahko že odloča o naši prihodnosti. Za to je potrebno kaj več. Tudi jaz zase ne pričakujem pravice do volitev župana Pariza, četudi bi kdaj tam študiral.