Zmagovalci in poraženci evropskih volitev - v bistvu so to kar vsi

Za nami so Evropske volitve, za katere se zdi, da je vsakdo po svoje poraženec in po svoje zmagovalec. No, skoraj vsak. Zakaj ta ocena?

SDS je zmagovalka, ker je njihova lista zmagala, dobila 3 poslance, izboljšala rezultat tako v odstotkih kot v absolutnem številu glasov. S skupno listo z SLS so pokazali, da so povezovalni, da so se pripravljeni povezovati s sorodnimi strankami in tako po svoje vrgli žogico NSi, ki je običajno veljala za bolj povezovalno. In hkrati je SDS tudi poraženka. Izgubili so enega poslanca, kljub višji udeležbi, je število njihovih volivcev ostalo domala identično kot pred petimi leti. V splošnem torej izgubljajo bazo.

SLS je zmagovalka, ker ji je uspelo sestaviti skupno listo z SDS, v evropski parlament spraviti poslanca in tako ostati »parlamentarna« stranka, četudi zgolj na Evropski ravni. Dokazali so, da niso več v komi, da se bolnik prebuja, čeprav bo verjetno še nekaj časa priklenjen na aparate, preden bo spet lahko samostojno hodil. Pa vendarle so zbrali 25.000 glasov, kar je dober obet v smeri slovenskega parlamenta, še pomembneje pa je, da so v praksi presegli razdore, ki so nastali v zadnjih letih. Za SLS težko rečemo, da je izgubila, čeprav je njihov rezultat še vedno premalo, da bi se lahko takoj nadejali parlamenta, še posebej, ker so tokrat kandidirali z zaslombo hegemona, kjer so volivci vedeli, da njihov glas ne bo šel v nič. Koliko od teh volivcev bi volilo samostojno SLS?

NSi je zmagovalka, ker jim je kot edini stranki, ki je bila v igri za en mandat uspelo le tega suvereno osvojiti. Hkrati so tudi presegli prag 10%, ki ga je Tonin magično obljubljal, v parlament so spravili nosilko liste, kar kaže tudi na mobilizacijsko sposobnost strankinega aparata, da dobro usmeri svoje volivce. A je hkrati teh volivcev povsem enako kot prejšnjič, če odštejemo prispevek SLSa k skupni listi, kljub težkokategornikom, ki so jih dali na listo, kar pomeni nižje odstotke. Ker nikakor ni želene in pričakovane rasti, je NSi po svoje tudi izgubila. Zakaj je ta rezultat kljub vsemu jackpot za vodstvo stranke, kdaj drugič.

SD je zmagala, ker je podvojila rezultat, kar je zagotovo izjemno dostojen uspeh. Ne samo, da so podvojili število poslancev, prepričali so 2,5 kret toliko ljudi kot prejšnjič in se s tem pozicionirali kot ena izmed dveh vodilnih strank na levi. Toda zaradi preferenčnih glasov so tudi izgubili.  Namesto, da bi v Bruselj poleg Fajonove poslali še denimo Švarc Pipanovo in dobesedno lebdeli na lovorikah, jim je v Bruselj ušla prestopnik Brglez, ki si je zagotovil sanjsko službo zase, za stranko pa mu verjetno ni niti malo mar, sicer najbrž ne bi niti kandidiral in tvegal, da stranka izgubi poslanca v slovenskem parlamentu, kar se je tudi zgodilo, zaradi česar je SD začasno oslabila svojo moč v slovenskem parlamentu in v tem smislu tudi izgubila na teh volitvah.

LMŠ je zmagala, ker je dobila kar dva poslanca, čeprav vsaj nosilka liste ni osebno premogla nobene karizme. Na soočenjih se mi je zdela kot lutka kimavka, ki skuša vsako stvar povedati tako, da ni ne tič ne miš, da se ne bi komu zamerila. Očitno Slovenci ne cenimo absolutno nobene karizme več. Še vedno dolgočasni Klemen Grošelj je imel več karizme kot oni. Ker so taktično zniževali pričakovanja so v vsakem primeru zmagali, hkrati pa so si upravičili tudi enak uspeh kot Janez Janša, ki daje Marjanu očitno kompleks, saj so dobili enako število poslancev kot SDS. In hkrati so volitve izgubili, saj se niso pokazali kot največja vladna stranka, kjer jih je šišnil SD. Prav tako njihovi odstotki niso nič kaj višji kot lani junija, čeprav jih ustvarjalci javnega mnenja stalno kujejo v nebo.

Levica je volitve izgubila, saj je ostala pred vrati parlamenta. Violeta Tomić niti kot špicenkandidatka ni uspela priti v parlament, kar kaže na bedo ne le naše domače skrajne levice, ampak skrajne levice kar na evropski ravni. Je pa izboljšala rezultat in se žee bolj približala vstopu v parlament, kar ji daje vsaj majhno moralno zmago. Kljub temu, da je dobila dvakrat več preferenčnih glasov kot Luka Mesec, mu bo poraz lahko tudi dober izgovor za postavitev nesposobne Violete v ozadje.

SMC je izgubila, saj je v enem letu padla iz 10% na 1,6% kar je verjetno eden večjih padcev v zgodovini, zato je na teh volitvah zagotovo izgubila, je pa pridobil na prepoznavnosti Gregor Perič, ki bi v združeni stranki levih liberalcev lahko kasneje zasedel kakšen pomemben položaj. Hkrati so z Brglezovo izvolitvijo pridobili enega svojega poslanca doma, kar pa tudi ni nepomembno, kar si lahko štejejo tudi v manjšo zmago, čeprav gre bolj za kolateralno korist kot nek rezultat njihovega dela.

Desus  je samo izgubil. Upokojencev niso zmobilizirali, da bi v parlament spravili kardeljevega vnuka, očitno tudi trda udbovska moč počasi izumira, ali pa enostavno ni imela dovolj interesa. Zmagal je samo Karl, ki tako vzdržuje relativni primat v stranki.

SAB je izgubila, ker kljub močni in karizmatični kandidatki ni uspela priti v parlament. Kljub temu, da se z njeno politiko ne strinjam, pa je treba priznati, da so bili nastopi Angelike Mlinar na predvolilnih soočenjih karizmatični. Še kolega iz Španije, ki ne razume besede slovensko in je ravno prišel mimo, ko sem gledal, je rekel, kako je ta kandidatka karizmatična. Hkrati pa je dejstvo, da je 8% zelo visok prag, Alenka Bratušek pa se je z rezultatom vseeno obdržala nad pragom parlamenta, kar ji v danih razmerah v koaliciji vsekakor lahko šteje v zmago.

SNS tudi ni dobila poslanca, kar je poraz, a hkrati obdržala glavo nad vodo s prestopom praga 4 odstotkov za slovenski parlament. Hkrati so se uspešno odbili od DOMa, h čemur jim je izdatno pomagala medijska srenja, ki je poskrbela, da je na soočenja prihajal »kontrolirani« antimigrant, ki naj kar grmi, da pobere glasove, ki so za levico sicer izgubljeni, ko pa je treba pa vseeno podpre proračun ali drži štango levim. kot pravo udbovsko kukavičje jajce. Ker pa je elita, ki kontrolira narejena na uporabi in odvrzi, verjetno Jelinčič že tuhta, kako ostati uporaben.

DOM je prehitel pet list, vendar vseeno ne moremo reči drugega, kot da so izgubili. Kljub izpostavljenosti migrantske krize v kampanji in izzivalnim plakatom niso prišli niti do 2 odstotkov, kar zaenkrat omogoča zgolj financiranje iz proračuna in nič več kot to. Za kaj več bo treba pa bistveno povečati ekipo (že to, da niso napolnili 8 članske liste je po svoje poraz), najti pot do ljudi, ki je mediji zagotovo ne bodo ponudili in začeti delati danes. Se Brščič zaveda tega bolje kot Primc?

Vsi ostali so bili na volitvah tako marginalni, da jim v tem smislu nekega večjega pomena ne gre pripisovati.

Skoraj vsakdo, ki je bil udeležen na teh volitvah si torej lahko pripiše neke vrste zmago, vsaj moralno, in hkrati, če zmore dovolj samrefleksije, opazi, kje je dosegel poraz in začne delati na tem danes, ko je supervolilna sezona za nami in po vsej verjetnosti naslednje leto in pol ali dve ne bomo imeli nov+benih novih volitev.

Evropske volitve. Vir: rtvslo.si